lucien dwyer

AGE: 27 / 519

BIRTHDAY: 12. 12.

SEXUALITY: straight

GROUP: vampires

SIDE: neutral

HOMETOWN: london, UK

PLAY BY: joseph morgan

resnica je, da precej nerad govorim o sebi in svoji preteklosti - ampak saj tudi ni prav veliko za povedati. rodil sem se natančno pred 519 leti, kot nezakonski sin takratnemu kralju ter eni izmed dvornih služabnic. moje življenje ni imelo kakšnega posebnega smisla; oče je sicer poskrbel za to, da sem dobil vso potrebno izobrazbo in mi dodelil kar lepo mesto v londonskem plemstvu, vendar pa sem bil kljub temu deležen različnih žalitev ter namigovanj na dejstvo da je moje življenje vredno precej manj kot življenja ljudi, ki so me obdajali. ujet sem bil v začaranem krogu, povsem brez idej kako zbežati. nikoli nisem bil pretirano drzen - to se pravi kot človek - ter sem večino časa ostajal izrazito pasiven in puščal ljudem, da so se odločali namesto mene. odgovornosti nisem poznal in kljub temu, da sem bil precej bistrejši od večine ljudi v družbi ki me je obdajala, je bilo glede na mojo neodločnost povsem jasno, da ne bom prilezel prav daleč. poročil sem se pri devetnajstih letih z neko nižjo plemkinjo, ki ni imela niti najmanjšega pojma kaj pomeni beseda zvestoba in je redno skakala čez plot. glede na smrt, ki jo je prizadela dve leti pozneje, ko se je odločila za splav (v tistih časi je šlo pri tem zgolj za eksperimentiranje) ne morem ravno reči, da ni dobila tistega kar si je zaslužila. ampak v grobem smislu to niti ni važno, v poznejšem življenju moja draga žena pač ni igrala nobene pomembne vloge. imel sem 27 let, ko se je moja človeška doba končala ter sem lahko začel uživati v nesmrtnosti. vampirka, ki me je spremenila je izhajala iz takratne parižanske družbe in z njo sem preživel naslednjih 100 let. vsekakor sva se imela odlično; pripravila me je do tega, da sem odvrgel vse neumne človeške norme, ki sem se jih držal do tedaj in moja siceršnja strahopetnost je ob visoki hitrosti, nenavadni moči ter nesmrtnosti preprosto izhlapela. počel sem natančno tisto kar sem hotel, takrat ko sem hotel in priznam, da moja dejanja večinoma niso bila pretirano 'prijazna'. v bistvu sem popolnoma izgubil vsakršno spoštovanje do človeškega življenja, prav tako kot sem vsa čustva ki sem jih sploh še premogel preprosto potlačil globoko vase. moje življenje je nenadoma postalo zanimivo ter raznovrstno in tako je ostalo naslednjih dvesto let. in ne, v zaključku mojega zadovoljstva ni ničesar pretirano pretresljivega. gre le za to, da sem nenadoma dobil občutek, da mi nekaj manjka in vsak dan sem bil bolj in bolj naveličan svojega življenja, družbe ki me obdajala... skratka, postal sem popolnoma otopel, zdolgočasen in pojma nimam kako naj se tega znebim. trenutno v shadowland živim že svoje peto leto, pod krinko bogatega poslovneža, ki ima resnično močno alergijo na sončno svetlobo. vsako noč se v moji postelji znajde drugo dekle in vsak teden se v mestu pojavi vsaj eno truplo z odtisom mojih zob na vratu. moja zdolgočasenost me na vašo žalost ne naredi nič manj nevarnega.