emanuele mortier wizard
Število prispevkov : 17 Join date : 15/04/2013
| Naslov sporočila: avalon Tor Apr 16, 2013 6:53 pm | |
|
i cross the oceans ,
odkar je izvedela o svetu, ki jo je pravzaprav obdajal, se ni ne vem kako rada podajala na take samotne kraje, kjer je lahko slišala le šelestenje listja v drevju. ampak čisto se pa vseeno ni mogla izolirati od vsega skupaj in nikakor ni hotela da bi izgledala paranoična, zato se je kar pogumno podala po osamljeni poti, ki je čez gosto goščavo vodila k jezeru. otresla se je neprijetnega občutka, da jo nekdo opazuje in sedla na enega od vleikih kamnov, ki so bahavo stali na obali. končno so sončni žarki prikukali tudi sem, kjer je ponavadi prevladovalo temačno vzdušje, sploh ob sivih deževnih dneh. ampak danes je v zraku nekako obvisel mir in končno je lahko sprostila mišice, ki jih je nehote napela in uživala ob pogledu na modrino vode. sonce jo je prijetno grel hrbet, tako da jo je lahen vetrič, ki ji je pihljal okoli ušes, bolj osveževal kot pa mrazil. tukaj bi lahko ostala za vedno. stran od vsega skupaj. kljub temu, da je bila sama človek in bi bila njena največja skrb lahko le šola, je bila navsezadnje rojena v družini lovcev in mogoče ji je tako pretila še večja nevarnost. ampak sita je bila vseh skrbi, ki so jo nenehno obdajale. sita je bila sama sebe in občutkov, ki so jo vseskozi negativno obdajali. pa tudi spomina na razočaranje, ki ji ga je kljub nasmehu v očeh namenjal oče se ni in ni mogla znebiti in vse bolj jo je od znotraj razlegala krivda. hudiča, bi bilo mar bolje, če bi se res rodila taka kot on?! in vse bolj jo je srkalo in vleklo v svet, ki se mu je skušala izogniti, čeprav se je upirala z vsemi štirimi. njeno samoto je nenadoma zmotil zven lahkih in živahnih korakov, ki so zaškrtali po kamenju in hitro se je ozrla navzgor. prva stvar, ki jo je zagledala so bili seveda rdečelaskini lasje in hitro se je spet sprostila. "eleanor." jo je pozdravila ne prav navdušeno in pogled usmerila nazaj na jezero. čeprav je rdečelaska sicer bila videti prijazno in dobrodušno, ni mogla oporekati očetovi dolgoletni vzgoji, ki je je bila zaradi sovje človečnosti deležna še enkrat bolj kot ostali, ki so imeli sovraštvo do nadnaravnih bitij nekako prirojeno.
tag: eleanor //
| |
|