dobrodošli v shadowland! kraj daje vtis povsem običajnega ameriškega mesteca; voden je s strani župana ter mestnega sveta, ima svojo bolnišnico, policijsko postajo, nakupovalni center, številne pube, restavracije ter cerkev v kateri se verneži vsako nedeljo zberejo pri sveti maši. vendar pa kljub navidezni običajnosti ne gre zanemariti dejstva, da se vsaj enkrat mesečno najde truplo, ki je bilo bodisi raztrgano na koščke, bodisi brez vse krvi, ali pa ubito na način ki že nekoliko meji na nemogoče. prav tako bi bilo potrebno poudariti, da razni nenavadni oziroma skoraj neverjetni dogodki tu niso nobena redkost, izginotja pa se v shadow land dogajajo veliko pogosteje kot kjerkoli drugod. tujci so prava redkost, če pa že pridejo pa so v večini primerov nadnaravna bitja, ki so končno našla raj na zemlji.
Naslov sporočila: we're all mad here, Čet Avg 15, 2013 2:17 pm
OASIS,
human | twenty | bisexual
she is flowers. she is a crown of daisies woven through brown hair, intertwining with follicles so it's hard to tell where the hair ends and the petals began. she is woven through life, as wispy as a daisy, as romantic as plucking petals from a flower to see if he loves her, if he loves her not. she is both the beginning and end, and start at the beginning but when you get to the end everyone knows you must stop.
when she is a child, wonderland is real.
when she is fifteen she leaves wonderland for good, and looks back only once to watch it collapse into itself.
she is ice. she is frosty puffs of breath that you can only see for a mere second before they dissolve back into the air falling around you. she is slipping, tumbling down into the icy madness, unable to catch herself on the slippery slopes. she is tired, far too tired to resist against going mad anymore. after all, everyone is mad here.
this pretty much sums up oasis. njena mama je bila duševno bolna, željna svobode in divjine, njen oče pa jo je ujel in jo zaprl, kar jo je žalostilo. ko je izvedela, da je noseča se je sicer stanje nekoliko izboljšalo, vsaj glede njenega razpoloženja, vendar se je z leti vedno bolj ugrezala v tesnobo in temo, dokler ni pri oasisinih desetih letih naredila samomora. nihče sicer ni našel njenega trupla, toda dvomov kljub temu ni bilo.
oasis je takrat prvič odkrila t. i. 'pravljično deželo', svetove v svoji glavi, kamor je pobegnila ko je bila žalostna in potrta. toda nihče je ni razumel (ali pa ni hotel razumeti) in počasi je izgubljala tudi svoj edini izhod - pri petnajstih je bila v 'pravljični deželi' zadnjič, pri osemnajstih pa je pobegnila od očeta, ki jo je bolj ali manj ignoriral, ter po naključju pristala v shadowlandu. sprva tu ni nameravala ostati prav dolgo, toda začutila je prisotnost nečesa nadzemeljskega in kljub vztrajnem zanikanju jo še vedno mika drugačnost in neobičajnost. nekje v sebi še vedno hrepeni po svoji pravljični deželi in podzavestno se je odločila, da bo ugotovila, kaj se zares dogaja v na videz nedolžnem mestecu.
she's mad and she loves it so use her as much as you want!