dobrodošli v shadowland! kraj daje vtis povsem običajnega ameriškega mesteca; voden je s strani župana ter mestnega sveta, ima svojo bolnišnico, policijsko postajo, nakupovalni center, številne pube, restavracije ter cerkev v kateri se verneži vsako nedeljo zberejo pri sveti maši. vendar pa kljub navidezni običajnosti ne gre zanemariti dejstva, da se vsaj enkrat mesečno najde truplo, ki je bilo bodisi raztrgano na koščke, bodisi brez vse krvi, ali pa ubito na način ki že nekoliko meji na nemogoče. prav tako bi bilo potrebno poudariti, da razni nenavadni oziroma skoraj neverjetni dogodki tu niso nobena redkost, izginotja pa se v shadow land dogajajo veliko pogosteje kot kjerkoli drugod. tujci so prava redkost, če pa že pridejo pa so v večini primerov nadnaravna bitja, ki so končno našla raj na zemlji.
Naslov sporočila: ellenburg, oasis Tor Avg 13, 2013 4:55 pm
AGE: twenty
GROUP: human
SIDE: neutral
FAMILY: ellenburg
SEXUALITY: bisexual
PLAY BY: liza yermalovich
she is flowers. she is a crown of daisies woven through brown hair, intertwining with follicles so it's hard to tell where the hair ends and the petals began. she is woven through life, as wispy as a daisy, as romantic as plucking petals from a flower to see if he loves her, if he loves her not. she is both the beginning and end, and start at the beginning but when you get to the end everyone knows you must stop.
bolna je, so šepetali. poskušali so se prepričati, da je bolna fizično, toda v resnici so vsi - vključno z oasis - vedeli, da je nekaj narobe z njeno glavo.
tako kot z oasisino, najbrž.
dahlia je nežna, bledolasa ženska, s pridihom nadzemeljskega. svobodna ptica, jadrajoč visoko v oblakih in pojoč mehke pesmi, ki te zazibajo v polsen. njen mož je prvi, ki jo ujame - nenadoma postane ujetnica in njene včasih upajoče pesmi se zožijo, potlačijo. duši se in pove svojemu možu, da ne more več peti.
toda potem spet zapoje, ko ugotovi da je noseča, čeprav se njeno duševno zdravje slabša. vse večkrat jo njen mož najde v gozdu poleg njunega dvorca, bosonogo in zasanjano, šepetajoč drevesom z vencem iz marjetic na glavi. odpusti ji, svojemu otroku cvetlic in dobri vili, medtem ko se ona pogrezne še globlje v sanjavi trans.
when she is a child, wonderland is real. the colours seem to come from a liquified rainbow, translucent and reflective as if one is looking through a kaleidoscope. the breezes are warm, too warm for tears to ever form, and everything smiles in this land of talking flowers and friendly fawn. she even has friends, all of them as eccentric as her mama, but they speak nonsense sometimes she can never catch the tumbling words. it is her sanctuary, something she once created to soothe her mama, but now it's something greater than comfort for her. it is where she goes to dream, and to be brave through adventures only a child can imagine.
še preden sta vedela, kakšnega spola bo njun otrok, sta določila ime - oasis. nihče ni vedel, kaj naj bi pomenilo, še najmanj onadva; toda dahlii je bilo ime neizmerno všeč in njen mož je bil srečen, če je bila ona. želela si je punčko kodrastih rjavih las, sladko in nedolžno, neukročeno če je mogoče. brci v njenem trebuhu je obljubila, da ji ne bo nikoli pristrigla peruti - vendar že z oasisinim rojstvom in rojstnim listom se ji zdi, da je izgubila delček svojega otroka.
kljub temu pa je dobila svojo deklico z valovitimi rjavimi lasmi in sladkim glasom, nedolžno in neukročeno. oblačila jo je v ročno izdelane oblekice živahnih barv in z izrazitimi detajli in ji pela mehke uspavanke v francoščini, toda gube na njenem čelu so postajale vedno globlje. oasis je čutila njeno oddaljevanje in v zadnjem letu življenja je dahlia postala resnično čudaška, pripovedujoč deklici sprevržene zgodbice in konstantno izginjajoč v gozdu. oasis je nenehno govorila, da mora pred zajtrkom pomisliti na vsaj šest nemogočih stvari in počasi se spremeni v bledo, depresivno žensko brez sledi nekdanje iskrice življenja. ustaljeno življenje jo je žalostilo, ker je bila ustvarjena za svobodno letanje iz kraja v kraj, bila je sanjavi nomad, ki je najbolj srečen pod milim nebom in z vetrom v laseh.
kar je tudi pisalo v njenem poslovilnem pismu, ki mu je priložila en sam cvet marjetice. njenega trupla niso nikoli našli, toda iz neznanega razloga nihče tudi nikoli ni podvomil v njen samomor.
tistega dne, ko naj bi njena mama umrla, oasis odkrije pravljično deželo.
njen oče je bil poslovnež, ki je njeno mamo sicer iskreno ljubil vendar je nikdar ni razumel, torej tudi sanjavega dekleta, zelo podobnega dahlii ni hotel razumeti. realnost je bila vse, kar je imel, in če bi se predal njenim fantazijam, bi pomenilo da bi izgubil vse svoje imetje.
tudi v šoli je niso razumeli. nihče je ni razumel. nihče ni razumel pravljične dežele, ki je bila njen izhod, ko je bila žalostna. ali jezna. ali zdolgočasena. toda bila je prepričana, da razumevanja ne potrebuje - ali pa je vsaj hotela biti prepričana, da je tako. v resnici si je želela, da bi obstajal nekdo, ki bi lahko z njo potoval skozi neštete svetove, ki jih je ustvarila v svoji glavi. nekoga, ki bi bil takšen kot ona. vendar ga nikoli ni našla.
ona je roža in rože ovenijo.
nothing stays beautiful for long, though. maybe she is too inquisitive, maybe she allowed it to become too real, but eventually wonderland terrifies her. it looms, and her friends become masked beings who laugh too loudly and never stop. one day she plops down and allows herself to cry, a rareity for the stubborn girl who usually keeps a calm head, and instead of soothing her, her friends speak in riddles and laugh like thunderstorms, gloomy and dark and foreboding.
when she is fifteen she leaves wonderland for good, and looks back only once to watch it collapse into itself.
ko je dopolnila osemnajst let, je pobegnila - od očeta, dvorca, spominov, vsega, kar je povezovala s pravljično deželo in žalostjo. bila je nomad, tako kot nekdaj njena mama. noči je prespala zunaj, pod zvezdami in potovala preprosto, brez velikih zahtev.
v shadowlandu se je znašla po naključju, tako kot pravzaprav v vsakem kraju do takrat. nobenih ciljev nima, ker cilji pomenijo obremenitev. ona pa si želi neukročenosti, svobode, prostranosti. kljub temu, da nima več svoje pravljične dežele, je še vedno ekscentrična izobčenka, nezainteresirana za običajne stvari.
najbrž jo je prav to hrepenenje po drugačnem, izjemnem in neobičajnem ustavilo v tem na videz povsem nedolžnem mestecu. nekje v sebi čuti prisotnost nečesa večjega... nadnaravnega, mogoče. in odločena je, da bo odkrila, kaj je to.
she is ice. she is frosty puffs of breath that you can only see for a mere second before they dissolve back into the air falling around you. she is slipping, tumbling down into the icy madness, unable to catch herself on the slippery slopes. she is tired, far too tired to resist against going mad anymore. after all, everyone is mad here.
joanne, fourteen. plus or minus four years of rpg experience. fantasy addict.
Naslov sporočila: ellenburg, oasis 
Tor Avg 13, 2013 4:55 pm
