veronica & eva

vampire Število prispevkov : 11 Join date : 05/04/2013

→ veronica bellini & eva rocher,

Ko se je mrak že spustil za obzorjem, je svetlolaska končno stopila iz svoje hiše. Globoko je zavzdihnila, saj je nekdaj oboževala sonce, a zdaj, zdaj ko je bila vampir, si pogleda na sonce ni mogla privoščiti in ravno zato je bila nesrečna. ponovno je na sebi hotela začutiti toplino sončnih žarkov, vse bolj kot drugo si je zaželela normalnega življenja, nekje v toplem mestecu v južni Italiji. A te želje so venomer ostajale neuresničene. Kakorkoli, čeprav se je svetlolaska večino časa počutila bedno zaradi svoje narave, pa si je kljub temu pridobila kar nekaj prijateljev. Ena izmed njih je bila Eva Rocher, dekle, ki je bilo tako posebno, kot ona, če ne že bolj. Bila je angel. In ravno danes sta se zmenili, da se dobita pri fontani, nekje v središču mestnega parka. Ampak še preden se je podala na proti fontani, pa jo je še čakalo delo. V grlu jo je žgalo od žeje, zato je potrebovala kri in to takoj.
Blizu svoje hiše je opazila mladenko, kako se brezskrbno sprehaja. Bila bi popolen ulov, a Veronica ni hotela zbujati pozornosgti tako blizu svoje hiše, saj bi ljudje začeli sumiti. Zato je počakala, da je mladenka odšla še nekaj ulic dlje, pri tem ji je Veronica sledila in za zadnjim vogalom pete ulice se ji je priplazila za hrbet, z roko pokrila njena usta, ter jo odvlekla v kot. Zobe je zasadila v mehak vrat in skoraj obupano pila presladko kri. V tem ni uživala, to je delala, ker je mogla, saj drugače ne bi preživela. Ko je s svojim delom končala, si je obliznila ustnice, mladenko pustila na tleh, vendar pri tem pazila, da jo je pravilno položila, da je ne bi slučajno še dodatno poškodovala, ter se odpravila proti fontani. Eva jo je že čakala, zato je ko je prišla do nje glasno zavzdihnila ter ji dejala: "Oprosti za zamudo. Začutila sem strašansko žejo in opravila sem kar sem morala opraviti." O tem ji ni bilo lahko govoriti, a Eva je bila ena izmed tistih prijateljic, ki jim je lahko zaupala. No, tako je mislila do nedavnega, preden ni slišala za strašne govorice.

human Število prispevkov : 72 Join date : 20/03/2013

veronica

ob fontani je lahko vedno začutila mir. začutila je tudi potrebo po prijetnem pogovoru z nekim znancem ali znanko. s komerkoli. zato se je takoj spomnila na svetlolasko, ki je v telefonsko slušalko glasno privolila za srečanje ob fontani. rocherova deklina je tja tekla takoj po pogovoru, ter čakala, čakala in še enkrat, čakala. sprehajala se je okoli okroglega prostora, ter s prsti polzela po cvetovih rastlin in se smehljala. ko je slišala korake, se je vsakič obrnila, da bi vedela, če je prišla težko pričakovana oseba, ali pa je tam le nekdo mimoidoči, ki se sprehaja za zabavo. ko je tako skoraj nestrpno čakala, obračala glavo in se sprehajala, jo je končno pričakala svetla nagrada. no, če spregledamo dekletovo raso, ki ni imela najlepše prehrane. ''brez skrbi.'' privzidnila je levo obrv, ter z levo roko primila veronicino desno. ''torej, si se posladkala? kdo je bila tarča danes?'' pogovor je začela kot ponavadi. ni začutila, da bi se lahko zgodilo kaj nepričakovanega. zdelo se ji je, da je srečanje neko preprosto in navadno. je bilo?

» veronica
» veronica bellini
» rosemarie & january & veronica