AGE: 24 BIRTHDAY:8th, may SEXUALITY: straight GROUP: hunters SIDE: neutral HOMETOWN: apalači PLAY BY: jennifer lawrence
| Temnolaska se je rodila v času, ko se je noč prevesila v dan, 8.maja. Do svojega 4. leta je živela v severni ameriki, pod gorovjem Apalači, v majhni vasici, kjer si je oče, Brutus, ustvaril družino z mladim dekletom, Avalon. Navzven čisto preprosta družinica, ljubezniva, a vsakdo ki jo pozna več kot leto, takoj ve da so to le maske. Oče, Brustus Donovan, potomec že dolgo znanih lovcev na nadnaravna bitja, mama Avalon Heathrow, pa je bila že dolgo izgubljeni zaklad morskih deklic, olvine polti in temnih oči. Sedaj pa se zatakne. Lovci naj bi bili smrtonosni, brez milosti, a kaj je torej ženska kot je Avalon toliko časa počela na tem svetu? Brutusove hladne roke so bile mrzlega zimskega večera, ko je bila voda zaledenla, dekle pa je ostalo brez obrambe, že obite okoli njenega vitkega vratu, a vseeno jo je vzljubil. Čeprav ga je nekaj njegovih kolegov zasramalo in tudi sam ni prikrival sramu, da do dvoživke goji čustva, jo je pustil živeti. Vse do Leeveyenega četrtega leta: tu se zgodba začne. Na dan so začele prihajati sposobnosti, a ne, to niso bile hibridne, ali še huje, sposobnosti morskih deklic, po njenih žilah se je pretakala kri njenega očeta. Z vsakim dnem je bila močnejša, mentalno kot tudi fizično, z nekaj več kot 7 leti, je bila njena inteligenca na stopnji dvajsetletnika. Brustus je vsak kanček njene svojega časa preživel z njo, najel je učitelje, in trenirala je pod njegovim budnim očesom. Tako se je iz Avalon, navzven nedolžne ženske, začelo izraščati ljubusomje, in okovi vode, so se poletnega dne ovili okoli Brutusa. Takrat je v komaj dvanajst letni deklici eksplodiralo. Ni prenesla pogleda na umirajočega očeta, in zagnala se je v mamo, v temnolasko, ki ji je bila prekleto podobna. Seveda v morski deklici ni bilo moči, da bi ubila svojo hči, a Leevy ni imela zadržkov. Tako je oče pristal v jezeru, in izdihnil zadnji dih, ter še zanjič ponosno pogledal svojo deklico. Avalon je umrla pod rokami svoje hčerke. A ker se Leevy ni nikoli navezala na svojo lastno mater, je mogoče potočila le solzo ali dve, a več jih ni premogla, bile so zadnje solze njenega telesa. Tako je nekaj manj pet let brodila po svoji rojstni vasi, in dajala sosedom misliti, da še vedno živi v sožitju in toplemu objmeu svoje družine. A v njej je vsak dan znova bil boj, dirjala nevihta. Majhna deklica, ki si je roke umazala z materino krvjo, je prerasla v prelepo mlado dekle, temnih las po očetu, in olivne polti, ter črnih oči po mami. Postala je močna, psihično, a prava moč se je izkazovala fizično, s šestnajstimi leti je skoraj poteptala svoje trenerje z dolgimi leti izkušenj. Njena psiha je bila sicer poškodovana, in tako je bila na trenutke temnolaska nora – v dobesednem pomenu besede – in divja. Njen pogum preprostno ni imel meja, vsak njen cilj je bil dokončan, njena motivacija ni poznala meja, prav tako vztrajnost in trma, ki je gorela v njej. Čeprav je tistih nekaj ljudi res malo, tistih, za katere ji je vsaj malo mar, je do njih neprimerno, pretirano zaščitniška. Preprostno ne prenese pogleda, da bi trpeli. Samostnojnost izkazuje z vsakim svojim korakom, ponos ji žari iz oči. Kljub njenim prekanim in zvitim mislim, vedno najprej reagira, šele potem sprašuje. Naredila bo vse da bi preživela. Čeprav je sebična, ni zlobna ali ostrih besed. Bolj kot ne, je redkobesedna, ne najde pravih besed. Prav tako, kot so izostreni njeni čuti, vid in sluh, ima intuicijo, ki je edina stvar kateri zaupa. Dekle je odprtomisleno, a vseeno težko sklepa prijateljstva. Njena umazana preteklost jo je izoblkovala v trdno in hladno osebo.
|