stranska ulica

abaddon je zaprla ter zaklenila vrata svojega stanovanja ravno v trenutku, ko je velika ura na cerkvenem zvoniku odbila polnoč. zamišljeno se je ozrla navzgor, proti temni silhueti v daljavi, ustnice pa so se ji skoraj podzavestno ukrivile v skrivnosten nasmešek. ljudje so z imenom 'ura duhov' kar zadeli - polnoč je bila definitivno ura v kateri je bila večina nadnaravnih bitij najbolj aktivnih. vampirji so se ravno v tem trenutku sprehajali po temnih ulicah in iskali nekaj - oziroma nekoga - za pod zob, medtem ko se je nekaj volkodlakov - lyonsovih, nedvomno - klatilo po bližnjem gozdu. v daljavi je lahko slišala njihovo lačno zavijanje. ključe je počasi potegnila iz ključavnice, preverila če je stanovanje resnično zaklenjeno in jih nato malomarno odvrgla v torbico. še vedno se je spominjala svojega prvega srečanja z zaklepanjem ter odklepanjem modernih ključavnic. kako se ga tudi ne bi, ko pa je ključe pred precej obširno človeško publiko praktično spremenila v prah. in le kako se konča za uboge šibke ljudi, ko vidijo nekaj česar ne bi smeli? ob spominu na ta ljubi dogodek je njen nasmešek postal še nekoliko širši. previdno je zaprla zadrgo na torbici, ki si jo je nato obesila na desno ramo. preden je prečkala cesto, je kljub temu da ji je bilo jasno da daleč naokoli ni žive duše, previdno pogledala levo in nato še desno. ko je bila na drugi strani, se je brezskrbno odpravila proti shadow street, kjer jo je - vsaj tako je upala - že čakala crystal. archerjevo volkodlakinjo je prvič srečala kakšen mesec nazaj in ni potrebovala prav dolgo preden je ugotovila, da uživata v enakih stvareh. neka določena povezava med njima je bila torej povsem samoumevna.

ko je prispela na dogovorjeno mesto, je bila svetlolaska na srečo že tam. "crystal." ji je pokimala v pozdrav, takoj ko je prišla dovolj blizu da jo je bila volkodlakinja sposobna slišati. če bi v tem trenutku igrala vlogo povsem običajnega človeškega bitja po imenu calanthe hayes, bi začela z vljudnim kako si kaj, stresla nekaj sarkastičnih šal in šele nato prešla na bistvo. glede na to, da je crystal poznala njeno pravo naravo pa to ni bilo potrebno, zato je le prijela dekle pod roko ter jo rahlo potegnila, tako da sta se začeli počasi premikati navzdol po ulici. "torej ljubica, katero bitje bo danes na meniju?"