majhna jasa

hunter Število prispevkov : 43 Join date : 02/04/2013

tag; chris majhna jasa 1168192536

"mike, počakaj!" je zavpila rjavolaska in se po gozdnih tleh, na gosto porščenih z mahom pognala za fantom pred seboj. "ujemi me!" ji je zavpil nazaj in pospešil. savannah si je na obraz nadela velik nasmešek in tudi sama pospešila. kot lovki ji ulov navadnega človeškega fanta ni predstavljal večjih težav, kar je dokazala, ko je v nekaj sekundah dosegla njegovo roko in se zmagoslavno nasmehnila. "ha! imam te." mike ji je namenil občudujoč pogled, ki je iz nje izzval rahlo rdenje. nikoli se ni potrbovala posebej potruditi, da bi nase pritegnila fante. vedno je bil okoli nje kakšen. toda to so bili večinoma nezanimivi ljudje, ki so se potegovali za njeno pozornost. toda temu fantu je zadnje čase namenjala največ svojega časa. mikea je spoznala pred kakšnim mesecem v nočnem klubu in tudi on se ni rabil posebej pretegniti, da jo je očaral. že samo z nasmehom ji je polepšal dan in že samo ena gesta je bila dovolj, da je v njej povzročil orkan. je končno našla nekoga, s katerim bi lahko prživela svoje življenje? verjetno ne. prva težava je bila da ga še ni dolgo poznala, druga pa seveda njeni preljubi bratje, ki so jo varovali pred drugimi kot zaklad. "dobim torej kakšno nagrado?" je spodbudila mladeniča pred sabo. njegov obraz pa je spreletel navihan nasmeh. "oh pa še kako jo boš." ji je zatrdil in že naslednji trenutek se je znašla ujeta pod njegovo telo in bližnje drevo ter njegovimi ustnicami, ki so poželjivo okušale njene. poljubi so bili bolj strastni kot ljubeči in nežni a je ni motilo. bila sta sama. daleč naokoli ni bilo nikogar. noge je ovila okoli njgovega pasu in nagnila glavo, da se je lahko s poljubi sprehodil na vrat. stok užitka se je izvil iz njenega grla in kurja polt se je sprehodila po njenih rokah, ko se je njegova roka znašla pod njeno majico. kdo ve, morda bi prišlo še do česa več, če ne bi ravno takrat glasno počila veja in se ne bi oba ozrla. mikeova roka je nemudoma izginil izpod njene majice in savannah je presenečeno izbuljila oči. je res pred njo stal on? chris? njen najstarejši in njbolj zaščitniški brat? ki mu je hkrati najbolj zaupala, a to ni imelo pomena, glede na njegov ubijalski pogled uprejen naravnost v njenega ljubimca. "crhis.." je bilo vse kar je lahko hripavo spravila iz nenadoma suhih ust.

hunter Število prispevkov : 22 Join date : 11/08/2013

SAVANNAH

Enkrat ali pa je bilo dvakrat.. Ne, bilo je že večkrat, da se je z svojo sestro spričkal zaradi njenih nadležnih, njemu predvsem otročjih in nezrelih, fantov, ki so več kot očitno mislili samo na eno stvar. Zdaj se bo moral spet, čeprav je ravno izvedel, da je bil novinec zainteresiran še v nekaj. Tokrat bi mu bilo bolj všeč, če ne bi bil. Ker je bil po njegovem rojstnem listu sodeč v sorodu z enim od starejših vampirjev. Zdaj je bilo jasno, zakaj se je tako zanimal za njegovega očeta in zakaj je bila njegova soba enkrat razmetana, pa ni bilo nobenega vonja po nadnaravnih bitjih, pač pa po človeku. Jeza v njem je zavrela, kot vsakič, ko je ozrl volkodlaka ali vampirja in odšel je iz očetovega kabineta, iz hiše kjer je odraščal. Mogoče je bil moški, ki ga je treniral zdaj res že starejši, vendar je bil dober v iskanju podatkov in Chris je bil seveda prvi, na katerega se je obrnil za hčerkino varnost. Ne, Savannah ni potrebovala obrambe pred komerkoli, celotna družina jo je. Ko bi njegova sestrica to le vedela. Nikoli ni bil posebno dober v manipulaciji, vse je povedal naravnost in ni skrival svojih namenov, bolj je grobo pritisnil na tiste, od katerih je hotel kaj, zato je dvomil, da bi lahko svojo varovanko med vrsticami obrnil proti fantu, da bi ji izdal zakaj vohuni. Zavzdihnil je, kot da je vdan v usodo in se ustavil, da je zares pogledal okoli sebe. Bil je tako v mislih, med tem, ko je hodil, da do zdaj sploh ni opazil, da je že kar nekaj časa v gozdu. Ah ja, malo svežega zraka, da se pomiri ni škodilo. Spet je začel hoditi, ko je zaslišal oddaljene korake. Tek. In nekdo hitrejši je lovil počasnejšega. Očitno je bil ob pravem času na pravem kraju, saj lahko nekomu reši življenje pred vampirjem. Skočil je in odlomil vejo drevesa, potem pa potihem prišel do majhne jase. In ostrmel. Na enem od dreves je stokala njegova mala sestrica, po njej pa se ni slinil nihče drug kot tisti, ki ga je malo prej razjezil. In nista ga slišala. Jezno in glasno je odlomil vejo tako, da je nastala amaterska sulica, toda z natančnim gibom bi jo lahko poslal naravnost skozi njegove noge. Pravzaprav ni bila slaba ideja. Les je dvignil k rami in nameril, da je pristala v drevesu, med fantovimi malo razprtimi nogami. »Savannah. Živjo.« je sladko pozdravil in pogledal njenega prijatelja. »Bolje zate, da jo spustiš, ker bom naslednjič ciljal malo višje.« je revsknil in z pogledom pokazal proti napetim kavbojkam. Fant je skoraj odskočil stran in že mislil zbežati, pa se je zaradi strahu in panike spotaknil, da je lahko Chris lahkotno stopil do njega, ga prijel za ovratnik in dvignil od tal. »Vidiš, sestrica. Takšne reve si izbiraš. Kaj če bi bil namesto mene kdo drug, ki bi vaju nameraval ubiti? Tale bi zbežal in te pustil tukaj.«

hunter Število prispevkov : 43 Join date : 02/04/2013

tag; chris majhna jasa 1168192536

bila je naučena, da odreagira hitro, a dejstvo, da jo je brat zalotil v intimnem trenutku, jo je preveč zmedlo. ni dvomila, da jo je že kdaj videl kako je koga poljubila - včasih je to pred njim storila kar nalašč- a tokratnja situacija je že jasno nakazovala, da bi se, pa čeprav v gozdu, lahko zgodilo še kaj več. nekako se je kljub osuplosti uspela ujeti na noge, ko jo je mike ob chrisovem ukazu nemudoma spustil in se obrnil v drugo smer. vedela je da si kot lovec ne bi smela privoščiti take zmedenosti, a ni dvomila da bi jo kakšen vampir zmedel precej manj. savannah, zberi se. si je ukazala v glavi in se končno uspela vzravnano soočiti z bratom. "kaj pa misliš, da se greš?!" je zalajala, da bi bratovo pozornost usmerila nase in posledično stran od razmišljanja kako bi izgledala palica, zapičena v mednožje njenega novega fanta. "misliš da lahko kar udreš sem in igraš zaščitniškega starejšega brata?!" roko je uperila v palico, ki je štrlela iz drevesa za njo. imela je dovolj, da jo je jemal kot majhno punčko, ki ne zna poskrbeti zase. bila je dovolj stara, da je vedela kaj je prav in kaj narobe. pogled je spustila navzdol proti mikeu, ki se je sptaknil ob lastne noge, v naslednjem trenutku pa je že visel iz chrisove roke. "spusti ga." je zarenčala in se zazrla bratu naravnost v oči, skušajoč ignorirati tisti majhni glasek, ki ji je dajal vedeti, da jo je prizadelo ker jo je hotel mike kar tako pobrati. res da je bil njen brat močan in še lovec za povrhu ampak morda bi vseeno lahko ostal. "nikogar takega nisem videla tu okoli, pa tudi če bi me - mar se nisem sposobna braniti sama?" v očeh ji je tlela iskrica jeze, ki je dajala chrisu jasno vedeti da naj ga spusti. "tvoja egoistično-zaščitniška narava mi že precej preseda chris." je še svareče dodala. jezna je bila na oba.

hunter Število prispevkov : 22 Join date : 11/08/2013

SAVANNAH

»Popravljam nastalo zmedo. Bodi vesela da jaz, oče bi ga ubil.« No, tudi sam res ni bil daleč od tega, da mu z gladkim gibom zlomi tilnik in tako ne tvega, da bi vampir, ki ga tale fant pozna, razbobnal novico o družini in kakšne so njihove sposobnosti naprej. Seveda se je neuspešno prepričeval, da to ni imelo nobene zveze z njegovo sestro in dejstvom, da ju je skoraj zalotil med seksom. »In kam sem udrl? Na jaso? V gozd?« je vprašal z dvignjeno obrvjo. »Toda naslednjič bom potrkal. Samo povej na katero drevo.« Njegov glas je bil prijazen, vendar je morilski izraz na obrazu jasno kazal, kako neprimerna se mu je zdela izbira prostora za takšno početje in početje samo. »Zakaj bi naredil to? Da bo lahko odšel in povedal vse o tebi in tvoji hitrosti, moči ter ostalih sposobnostih, svojemu praprapraprabratrancu?« Malo je še zategnil prijem okoli vratu, da je začel Mark ali karkoli je že bil, bledeti v obraz. Ne, barva se mu je vračala čeprav v zelenem odtenku. Z kazalcem ga je malo dregnil v goltanec, da njegova nova igrača ni mogla zakričati in je lahko samo lovila sapo ter nemočno hropla. Šele po nekaj sekundah ga je spustil, da je padel po tleh. No, za zdaj je bil rahlo onesposobljen. V nezavesti, če je bil natančnejši, zato se je lahko mirno obrnil k sestri. »Si se. Jaz to vem. Ti to veš. Ampak ali je on to vedel? Zgrabila ga je panika, tudi če je prej vedel kaj si, je zdaj to pozabil in pokazal svoj pravi obraz.« Pogled je usmeril v tla in si z roko zdrsel med lasmi, potem pa pokimal. »Vem. Ampak si se sploh pozanimala o njem? Že če bi pogledala njegov rojstni list bi videla da se je priimek njegovega mrtvega očeta že nekje pojavil.« je trmaril naprej in ji hotel pokazati, da ga potrebuje in da ima upravičen razlog, da jo hoče zaščititi. Toda vedel je, da ji je bilo mogoče kar malo vseeno za vse te podatke. Iskala je tisto, kar je včasih iskal tudi sam in ni ji mogel zamiriti. Ni razumel očeta, zakaj je moral svojo edino hčerko vpeljal v ta posel kjer ni čustev.

hunter Število prispevkov : 43 Join date : 02/04/2013

tag; chris majhna jasa 1168192536

v presenečenju je napol odprla usta. ni ji bilo jasno, kaj naj bi imel oče s tem. roke je prekrižala na prsih. "kaj pa ima oče s tem? je tudi on del vašega 'zaščitimo savannah' programa?" svoje besede je precej začinila s sarkazmom in mu jih sinično vrgla v obraz. chrisa je imela rada, da ne bo pomote, a trenutno ne najbolj. na njegov komentar, prikrit s prijaznostjo je samo zavila z očmi. je mislil da bo večno devica? saj ne da je bila, ampak ni vedela, če je to vedel on. in kraj je bi sicer malce nenavaden ampak niti ne tako. "sama odločam kdaj in kje. tudi če tebi ne odgovarja. briga me." bila je kot trmasta majhna deklica izpred nekaj 10 let. ampak ni želela, da bi jo njena družina gledala tako. želela je, da jo njena družina obravnava kot odraslo žensko, ki lahko sprejema lastne odločitve in ji ni treba slediti na vsakem koraku, ter je ujeti ko se spotakne. sama se je zmožna pobrati. njen razmišljanje je prekinil njegov naslednji stavek. o čem je govoril? namrščila se je. "oprosti? kakšnemu praprapraprabratrancu?" v njenem glasu je bilo še zaznati sledi jeze, a ta je počasi plahnela. nadomestila sta jo nezaupanje in začudenost. njen pogled je begal od brata, ki mikeu, ki ga je chris medtem z zadovoljstvom dušil. že je hotela reči, naj ga pusti a nenadoma mike ni bil več tako sijajen kot pred nekaj trenutki. samo skomignila je. "če je taka reva, potem si me ne zasluži. odslovim pa ga lahko sama, brez tvoje pomoči." je odsekala in se obrnila stran. njena čustva so bila naenkrat močno premešana in ni točno vedela kaj naj si misli. "oh oprosti ker svojih fantov, ozirom bivših fantov," tokrat je bil mike deležen morilskega pogleda. "ne preverjam kot kakšen psihopat. najbolje da pustim da mi vi poiščete kakšnega starega vdovca, nato pa lahko do konca živim v veliki lepi hiši, mož pa bi mi zaradi starosti umrl po kakšnem letu zakona. boš takrat zadovoljen?" bila sta si preveč podobna, da bi skupaj lahko mirno shajala. oba trmasta, sta rinila vsak v svojo smer in nobeden od njiju ni nameraval popustiti. šele tedaj pa je do nje priplavala informacija o nekem priimku. dobro, zaenkrat je imela dovolj polovičnih informacij. nenadoma je stala prd chrisom in mu kazalec uperila v prsi. "kakšn priimek? chris kaj se greste? bi mi lahko nehal govoriti o rečeh, za katere prvič slišim?! povej mi kaj se dogaja!" ob koncu povedi je močno povzdignila glas in ignorirala mikea, ki je nezavesten ležal pod njima.

hunter Število prispevkov : 22 Join date : 11/08/2013

SAVANNAH

»In kaj je narobe z tem, da te hoče družina zaščititi?« Bila je lovka. Nevarnost je prežala na vsakem koraku. In ne samo v obliki nadnaravnih bitjih. Čustva so bila tista, ki so lahko bolela veliko bolj od strela v prsi. In počutil se je dolžnega, da jo zaščiti pred bolečino, ki jo je občutil tudi sam. Čeprav je vedel, da ji je bilo to mogoče malo v nadlego. Mu bo pa kasneje hvaležna. »Naslednjič uporabita vsaj spalnico, prekleto. Jaz vem, da to raje počnem nekje, kjer gledalci ne morejo vsak hip zakorakati mimo.« Pa saj se ni tako razburjal zaradi kraja, vedel je kako močna je lahko včasih želja, toda ni si mogel predstavljati svoje male sestrice, ki jo je še pred kratkim držal v rokah kot majhno navihano punčko, kako jo zdaj izkoriščajo moški in jim ona to pusti. »V daljnem sorodstvu je z Leonardotom, tistim vampirjem ki venomer samo beži, pa mu verjetno te gnide sploh ni bilo treba dvakrat prepričevati, da malo pogleda po tebi.« Pogledal je temo pogovora, ki je počasi prihajal k sebi in zmajal z glavo. Ničvreden človek. Imel je sicer pravilo, da se ponavadi ne spravlja na šibkejše ljudi, sploh ko so na tleh, toda zdaj bo naredil izjemo. Fant si je zaslužil dobro brco v trebuh. »Izgini. Dam ti minuto, preden priletim za tabo. In bolje da rečeš svojemu prijatelju, da nisi izvedel nič. Nočeš, da pridem za tabo.« In še ena brca v zadnjico, da se je dečko le pobral in zbežal. Skoraj bi se zasmejal, ko ga je utišal sestrin leden pogled. »Ja, sem videl kako zelo si mu trudila dopovedati, da ga nočeš več videti.« Predlagala je možnost o kakšnem starčku in nekaj sekund se je res igral z to mislijo. Ne bi mu bilo treba skrbeti vsako noč, da je mogoče v smrtni nevarnosti. Vendar so bili starci ogabni in nikakor je ni hotel poročiti z enim. »Mogoče pa bom res. Veš kaj, kar takoj predlagajva drugim. Razen očeta se bodo tako ali tako vsi strinjali.« Vsaj brate je skrbelo zanjo, če že ni starša. Skoraj bi že blokiral njeno roko, ko se je tako nenadoma obrnila in mu začela žugati. »Nič več se ne dogaja. Konec je. Naslednjič samo preveri kdo je tvoj ljubimec in pazi, da te ne bo izkoristil.« je grobo odklonil vsako nadaljnje pojasnjevanje.

hunter Število prispevkov : 43 Join date : 02/04/2013

tag; chris majhna jasa 1168192536

"naroben je način na katerega to delate! ne razumeš?! povsod ste! kjer sem jaz, ste vi. ti, william in julian. samo še oče naj se pridruži vaši kompaniji, pa ste lahko moji telesni stražarji." mu je obupano želela razložiti. vedela je, da je to zanje težko, saj je bila ravno še majhna deklica. a tudi majhne deklice odrastejo, in tega ne morejo spremeniti. sarkastičen hehet se je izvil iz njenega grla, ko je omenil spalnico. "ti, pridni fantek, pa še nikoli nisi drugje kot v postelji?" ga je nesramno zbodla. njej so bile prepovedane vse stvari sveta, oni pa so lahko okoli pohajkovali čisto prosto. to pa je pravičnost. "in poleg tega mislim, da vseeno ne bi bil preveč presrečen, če bi naju našel v spalnici, po možnosti s kakšnim ali več kosom obleke manj." svoje temne oči je kot sulice uprla naravnost vanj. "in tako ali tako se ni nič zgodilo. kaj je tudi poljubljanje od zdaj naprej prepovedano?" ni se mogla odločiti katero čustvo prevladuje v njenem glasu - razočaranje ali jeza. sta pa obe, z mešanico prizadetosti in žalosti ob njegovih nadaljnih besedah izbruhnili v njej. kaj? mike? njen mike? mike jo je skušal izdati? presenečeno je lovila sapo in se z vsemi močmi borila proti ranljivim čustvom, ki so izzvala celo solze, ki so jo zapekle v očeh. hitro je spustila pogled in jih odgnala, upajoč, da chris ni opazil. prezirala se je, da je nenadoma postala tako šibka, a kot kaže je želja po ljubezni zadnje čase postajala premočna. molčala je, a nezvestnemu fantu pod sabo namenila grdo brco v nos, da se je prevrnil okoli kot slamnata lutka. travo pod njim je zapacala rdeča tekočina. drugače pa se je ravnokar prebudil. toda sama je strmela nekam mimo. ni je več brigalo. tipično za savannah hughes. vedno naleti na napačnega. chrisovemu govoru skoraj ni več sledila, niti ni namenila pogleda bežečemu mikeu. samo sesedla se je pod drevo. "prav." je preprosto in brezizrazno odgovorila na bratovo zahtevo, da drugič preveri s kom se zapleta. v običajnih okoliščinah bi ga verjetno napadla z vprašanji, česa za vraga ji noče povedati. tokrat pa je bila preveč čustveno izmučila. cel njen svet s je nenadoma sesul. bilo je patetično, da jo je izguba neke ničvredne barabe tako bolela. pa vseeno jo je.

hunter Število prispevkov : 22 Join date : 11/08/2013

SAVANNAH

Malo se je zamislil nad njenimi besedami. Saj je razumel.. Šlo ji je na živce, da so bili vedno zadaj in se vmešavali v njeno življenje. Vendar si sam ni mogel pomagati, da je ne bi hotel zaščitit. Če bi bili normalna družina, bi jo lepo izpustil, tako pa je kot on pred nekaj leti, obupno iskala ljubezen in ni bilo več pomembno od koga jo dobi. »Naslednjič bom obzirnejši. Ampak če bom spet prišel na sprehod v gozd in zalotil tebe in nekoga novega, lahko kar pozabiš, da se bo paglavec izvlekel cel.« jo je opozoril. In ne bo ga smela poljubljati pred njim, kot je to že enkrat naredila na manjšem družinskem srečanju. Ampak to pravilo bo pojasnil kasneje, da bo imel vsaj kaj zabave in zadoščanja. »In koliko sem star jaz in koliko ti?« je vprašal. Ona je bila ravno polnoletna, kolikokrat pa se je sploh lahko znašla v postelji z fantom? Spet ga je prijel bes in skoraj bi nehal razmišljati o tem, ko ga je spet ujezila. Tokrat verjetno namenoma. »Zakaj bi hotel vdreti v tvojo spalnico?« In spet. Če je samo pomislil na prizor izpred nekaj minut. »Seveda. Njegove roke so bile na povsem spodobnem položaju.« Zdaj pa je bil čas, da se pomiri. Zavzdihnil je in v mislih štel do 10, pri tem pa opazil kako je hitro sklonila glavo, v očeh pa se ji je rahlo zabliskalo in to ni bila jeza. Lovec je bil, poleg tega pa še njen brat, opazil je vse. In zdaj, ko ga ni več gnal bes, jo je lahko potolažil. Sedel je ob njo, se z glavo naslonil na drevo in jo objel prek ramen, ter jo potegnil k sebi. »Vem.« je tiho zamomljal in jo začel božati po laseh. To mu je včasih počela mama, po še kakšnem neusmiljenem treningu. In verjetno tudi njej. Saj je bilo vseeno, pomembno je bilo, da jo potolaži. »Kmalu bo lažje, verjemi mi. In potem boš močnejša. Ampak..« Tole mu je šlo težko z jezika, ampak to je moral reči. »Če boš hotela pobegniti.. Iz tega mesta.. Iz tega posla.. Ti bom pomagal.« To ni bilo življenje zanjo. Bilo je bedno in osamljeno. Prihodnost je bila že v naprej začrtana, noči zaradi strahu neprespane in smrt je samo čakala, kdaj te bo odpeljala k sebi.

hunter Število prispevkov : 43 Join date : 02/04/2013

tag; chris majhna jasa 1168192536

"koga torej kriviš chris? sem kriva jaz ali oni?" je želela vedeti. ni ji bilo čisto jasno ali je brat za vse njene tegobe zares krivil vse druge, ali pa je v resnici krivil njo pa ji zaradi tega, ker jo je imel rad ni hotel narediti nič hudega in je jezo nad njo raje znesel nad njenimi fanti. nekako se je tudi ona počutila krivo, ker jim je delala toliko skrbi in ker jo je bilo zaradi njene nenadne šibkosti kot kaže tako lahko pretentati. ob njegovi pripombi o starosti je namrščeno zavila z očmi. "morda nisem blizu 30, sem pa vseeno dovolj stara, da počnem kar se mi zljubi!" je trmasto pojasnila. ni nameravala popustiti, saj je bila preveč navajena da doseže svoje. kar je bilo precej težje ob človeku, ki ga je vzgajal isti oče, ki je bil v glavnem zadolžen za njihovo vzgojo. bil je tisti, ki jih je vzgojil v take hladne zveri, ki so potem hrepenele po ljubezni. "zakaj bi hotel vdreti? ne vem. morda si le nekoliko nepredviljiv." je sarkastično sporočila. odnehati pa ni znala. zavedala se je, da mikeove roke niso bile na najbolj primernem mestu, pa vseeno. "pričakuješ, da se me nikoli v življenju ne bo nihče dotaknil na takih mestih?" vedela je, da ga predstave o tem kaj vse bi lahko počeli z njo, precej jezijo in rada ga je zbadala z njimi. ampak navsezadnje je bil njen brat. tisti, ki mu je najbolj zaupala in jo je znal najbolje potolažiti. kot zdaj. glavo je zakopala v njegovo ramo. "ni pravično.." je zamomljala nazaj in majhna solza ji je spolzela po licu. "vedno naletim na napačne.." nekaj časa je samo strmela predse in pustila da jo je božal. njegove besede so jo nekoliko presenetile, a bile so razumljive. skomignila je. "ne vem. morda je res težko živeti s tem. ampak nisem prepričana, če znam živeti drugače." to je bila resnica.

hunter Število prispevkov : 22 Join date : 11/08/2013

SAVANNAH

»Ne bodi trapasta, nikogar ne krivim. Ne morejo si pomagati da si te ne bi želeli. Samo poglej se, še malo pa jih bom moral odganjati z brzostrelko. Meni si pa čisto preveč podobna, da bi te lahko krivil, ker si želiš pristnega odnosa še z kom drugim kot družino.« Stisnil je ustnice, potem pa jih ukrivil v kisel nasmešek. Pristnega namreč ni več poznal, čeprav bi ga zdajle prav rad uporabil. »Hej, hej! Pazi kako govoriš. Mlad sem še. Ti tudi. Preveč.« Kot bi se pogovarjal z kakšnim res trmastim vampirjem. Ne, še ta pošast bi prej popustila njegovemu odločnemu pogledu. Ob drugih je deloval strašljivo, da so takoj utihnili in se bili pripravljeni pokoriti, toda na svojo družino ni imel vpliva. Na brata še mogoče, ko sta vedela da ju premaga če bi se stepli, toda sestrica je prav dobro vedela, da se raje vrže v prepad, kot položi roko nanjo. In to je izkoriščala. »Nepredvidljiv? Toliko že ne, da bi vdrl v sestrino sobo.« Zraven stavka je dodal še izraz, ki je pričal o tem, kako nespodobno se mu to zdi. »Ne na javnih mestih. Ženska kaj hitro izgubi določen ugled, ne glede na to kako nepravično je.« je samo odgovoril, saj mu res ni bilo, da bi si predstavljal slinave fante, ki lazijo po njej. Teh podob je imel že vrh glave in zagotovo ne zadnjič. Zakaj si ne bi prihranil nekaj mučenja? In tudi ona bi si ga lahko tako, da bi svoje srce lepo zaprla v majhno debelo skrinjico iz titana in ga nikoli več odprla. To je on storil. Saj mu nekako gre.. »Mogoče zato, da boš, ko bo prišel pravi čas, spoznala tistega pravega, ki bo povsem drugačen. In če si bila srečna z napačnim, samo pomisli kako srečna boš šele z tem pravim princem.« Kaj pa je on vedel o romantičnih stvareh? Prva simpatija je odšla, njegova zadnja ljubezen ga je hotela ubiti med spanjem. Sestri ni znal svetovati. Toda lahko se je strinjal z njo. Živeti nista znala drugače.

hunter Število prispevkov : 43 Join date : 02/04/2013

tag; chris majhna jasa 1168192536

njegove besede so iz nje izvabile rdenje in smeh. "oh, nehaj.." ga je v smehu zavrnila. nikoli ni bila čisto prepričana vase, glede tega kako izgleda. zanj pa tudi ni bila prepričana, ali misli zares, ali je to le bratska ljubezen. kolena je potegnila k sebi in jih objela z rokami. bilo je dokaj prijetno. samo sedeti tam in gledti predse. chris ni bil vsiljiv tip človeka in je govoril le ko je bilo potrebno, kr ji je ugajalo. zvito se je nasmehnila. "še malo pa te bomo lahko začeli klicati starček." ga je nalašč zbodla in si na obraz nadela karseda nedolžen izraz. vedela je, da ne glede na to kaj mu reče, bo š vedno ostala v enem kosu. kar ne bi moglo veljati za druge. ko ji je zagotovil, da v njeno sobo že ne bi vdrl, je privzdignila eno obrv. "res? torej bi samo zunaj posušal kakšni zvoki prihajajo od tam?" ni si mogla pomagati. tako rada ga je zbadala, da je šla včasih malo čez mejo. "oh, tako ali tako nisem nameravala iti do konca." je momljajoče priznala. čeprav je imela takrat mikea še rada, ni bila prepričana, da hoče do konca. ocenjujoče se je zazrla v chrisa. "saj za to se gre. napačen vedno odide. in ne glede na to koliko ti je bilo mar zanj, ti na koncu ni več. kaj pa ko pride pravi? zanj ti je vedno mar. in kaj če je ta pravi volkodlak? čarovnik? vampir?" hotela je slišati njegovo mnenje o tem. kolikor sreče je imela se ji verjetno kmalu utegne zgoditi prav to.

hunter Število prispevkov : 22 Join date : 11/08/2013

SAVANNAH

»Dokler te lahko premagam z levo roko še ne.« Podrgnil se je po bradi, kot bi hotel začutiti bele kocine, čeprav je vedel da jih še nekaj časa še ne bo imel. »Oče me je pri tej starosti že imel. Bil je poročen.« je tiho rekel, kot da še sam ne bi mogel verjeti kaj govori. Zmajal je z glavo in iz ust mu je ušel tih, kar malo histeričen smeh. »In potem? Če bom imel srečo in bom našel kakšno? Kakšni bodo moji otroci?« Ni jih želel vzgajati v okrutne morilce. Ampak družina in z tem kri mu je veliko pomenila. Mogoče pa je bilo dobro tako.. Mogoče ni smel imeti otrok in ljubezni, ker bi se z tem rod nadaljeval. Še dobro, da je prekinila njegovo razmišljanje, še preden bi si postavil vprašanje, zakaj ne more živeti kot normalen človek. »Ne. Obstaja tudi nekaj, kar bi mogoče rešilo ta problem. Odhod.« Zakaj bi stal tam, če pa lahko gre? In še vedno je živela v družinski hiši, zakaj bi sploh prišel tja? Ni rad hodil v hišo, ki je bila nabita z spomini, ki jih je hotel pozabiti. »Hvala za ta podatek. Zdaj bom lahko mirno umrl.« In spet to vprašanje ljubezni. Če ne bi bila njegova sestra, ki bi se jo obupno želel potolažiti, bi ji takoj povedal resnico. Pravi ne obstaja. Vsi odidejo ali pa ti zabodejo noč v hrbet. Nauči se živeti brez kogarkoli ob strani. Ampak te misli je skrbno odrinil in roko spet premaknil po njenih laseh, ker se je ustavila. »Mi želiš povedati, da ti je v resnici všeč pošast?« je vprašal. »Ubij ga. Preden on tebe.«

hunter Število prispevkov : 43 Join date : 02/04/2013

tag; chris majhna jasa 1168192536

užaljeno se je namrdnila. "mogoče zdaj še res, ampak saj boš videl. kmalu te bodo začele boleti kosti in dobil boš sive lase, pa ti ne bo preostalo drugega, kot da se ukvarjaš s svojimi vnuki." dobro je vedela, da njene besede ne bodo uresničene še lep čas. 30 let ni tako veliko in tudi lovci so bili v formi dlje kot običajni ljudje. tako da chrisu še ni grozilo posedanje ob kaminu in pripovedovanje različnih pravljic svojim vnukom. če ti seveda bodo. ni bila prepričana da želi še koga obsoditi na življenje, kot ga je živela sama. in kot kaže je enako razmišljal chris. skomignila je. "morda bi lahko preprosto pobegnil, kot si rekel sam. ampak vseeno upam da ti bodo podobni." bila je neumna ideja. a zakaj ne uresničljiva? vsekakor pa pot do uresničitve ne bi bila lahka. sploh ker je oče strogo podpiral svoj način vzgoje. način, ki so mu bili vsi podrejeni in je na njih pustil neizbrisne rane. rane, ki so se odražale v njihovem neusmiljenem lovu na pošasti. glavo je naslonila nazaj na drevo za njima in se zasmejala. "oh ne umri še takoj. potrebujemo te." v šali je bilo veliko resnice. ni ga želela izgubiti. na noben način. vedela je da si zasluži živeti na svojem, a po drugi strani je želela da bi bil vedno ob njej. njen bratec. njen chris. "ne, niti slučajno." ga je hitro zavrnila in pogledala v tla. "ampak zna se zgoditi. glede na to, kakšno srečo imam." je še ubesedila svoje misli.