KazaloLatest imagesIščiRegistriraj sePrijava
avalon Welcometext01
dobrodošli v shadowland! kraj daje vtis povsem običajnega ameriškega mesteca; voden je s strani župana ter mestnega sveta, ima svojo bolnišnico, policijsko postajo, nakupovalni center, številne pube, restavracije ter cerkev v kateri se verneži vsako nedeljo zberejo pri sveti maši. vendar pa kljub navidezni običajnosti ne gre zanemariti dejstva, da se vsaj enkrat mesečno najde truplo, ki je bilo bodisi raztrgano na koščke, bodisi brez vse krvi, ali pa ubito na način ki že nekoliko meji na nemogoče. prav tako bi bilo potrebno poudariti, da razni nenavadni oziroma skoraj neverjetni dogodki tu niso nobena redkost, izginotja pa se v shadow land dogajajo veliko pogosteje kot kjerkoli drugod. tujci so prava redkost, če pa že pridejo pa so v večini primerov nadnaravna bitja, ki so končno našla raj na zemlji.

avalon Demon avalon Demon-copy avalon Demon

avalon Stafftext
avalon Lilithavalon Kaylegh


avalon Demon avalon Demon-copy avalon Demon

avalon Statistictext01
races members free spots
werewolves #0 #0
wizards #0 #0
vampires #0 #0
humans #0 #0
hunters #0 #0

avalon Demon avalon Demon-copy avalon Demon

avalon Newstext01
we are open!!!

avalon Demon avalon Demon-copy avalon Demon

avalon Chatboxtext01
do not advertise. let's chat without spamm!

 

 avalon

Go down 
AvtorSporočilo
emanuele mortier
wizard
wizard
emanuele mortier


Število prispevkov : 17
Join date : 15/04/2013

avalon Empty
ObjavljaNaslov sporočila: avalon   avalon Icon_minitimeTor Apr 16, 2013 6:53 pm





i cross the oceans ,



odkar je izvedela o svetu, ki jo je pravzaprav obdajal, se ni ne vem kako rada podajala na take samotne kraje, kjer je lahko slišala le šelestenje listja v drevju. ampak čisto se pa vseeno ni mogla izolirati od vsega skupaj in nikakor ni hotela da bi izgledala paranoična, zato se je kar pogumno podala po osamljeni poti, ki je čez gosto goščavo vodila k jezeru. otresla se je neprijetnega občutka, da jo nekdo opazuje in sedla na enega od vleikih kamnov, ki so bahavo stali na obali. končno so sončni žarki prikukali tudi sem, kjer je ponavadi prevladovalo temačno vzdušje, sploh ob sivih deževnih dneh. ampak danes je v zraku nekako obvisel mir in končno je lahko sprostila mišice, ki jih je nehote napela in uživala ob pogledu na modrino vode. sonce jo je prijetno grel hrbet, tako da jo je lahen vetrič, ki ji je pihljal okoli ušes, bolj osveževal kot pa mrazil. tukaj bi lahko ostala za vedno. stran od vsega skupaj. kljub temu, da je bila sama človek in bi bila njena največja skrb lahko le šola, je bila navsezadnje rojena v družini lovcev in mogoče ji je tako pretila še večja nevarnost. ampak sita je bila vseh skrbi, ki so jo nenehno obdajale. sita je bila sama sebe in občutkov, ki so jo vseskozi negativno obdajali. pa tudi spomina na razočaranje, ki ji ga je kljub nasmehu v očeh namenjal oče se ni in ni mogla znebiti in vse bolj jo je od znotraj razlegala krivda. hudiča, bi bilo mar bolje, če bi se res rodila taka kot on?! in vse bolj jo je srkalo in vleklo v svet, ki se mu je skušala izogniti, čeprav se je upirala z vsemi štirimi.
njeno samoto je nenadoma zmotil zven lahkih in živahnih korakov, ki so zaškrtali po kamenju in hitro se je ozrla navzgor. prva stvar, ki jo je zagledala so bili seveda rdečelaskini lasje in hitro se je spet sprostila. "eleanor." jo je pozdravila ne prav navdušeno in pogled usmerila nazaj na jezero. čeprav je rdečelaska sicer bila videti prijazno in dobrodušno, ni mogla oporekati očetovi dolgoletni vzgoji, ki je je bila zaradi sovje človečnosti deležna še enkrat bolj kot ostali, ki so imeli sovraštvo do nadnaravnih bitij nekako prirojeno.











tag: eleanor //



Nazaj na vrh Go down
 
avalon
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 :: BUT ALL THAT'S DEAD AND GONE AND PASSED TONIGHT :: 
now i am under
-
Pojdi na: