rosemarie

for; marcial belov
note; this is pretty much horrible -.- and of course sorry for being late.

bilo je pozno popoldne in svetloba je z vsako minuto postajala šibkejša. še kakšno uro in gozd bo zavit v popolno temo če ne štejemo soja lune ter zvezd, je pomislila abaddon, ki pa se kljub dejstvu da se človeška dekleta - vsaj ne taka s količkaj pameti - ponoči nikakor ne potikajo naokoli tako daleč od civilizacije, ni nameravala vrniti nazaj v mesto. navsezadnje je imela delo. pomembno delo, od katerega je bila odvisna njena usoda, ter s tem tudi usoda sveta. in izgubila je že čisto preveč časa. s tihimi koraki je zavila z uhojene poti ter se začela počasi prebijati skozi gosto rastlinstvo, pri čemer se resnično ni trudila biti pretirano tiho. tako ali tako je imela še dobro uro časa, preden se bodo vampirji ki jim je trenutno sledila, sploh prikazali. namenjena je bila proti starim antičnim ruševinam, ki so se nahajale še kar globoko v notranjosti gozda in v bližini katerih si je ta določena skupinica bitij teme našla zaklonišče. počakala jih bo nekje v bližini ter si privoščila kratek pogovor ter potem kasneje, če se bo izkazalo da njenim merilom ne ustrezajo povsem, tudi nadvse zadovoljajoči poboj. ob misli na to se je ledeno nasmehnila, nato pa mirno preskočila podrto deblo ki se ji je nastavilo na pot, ter se prebila skozi gosto poraslo trnovo robidovje. bila je že skoraj na svojem cilju, ko je nenadoma začutila prisotnost še nekoga. nekoga, ki je bil očitno prav tako na sledi tisti skupinici vampirjev. za trenutek se je neodločno ustavila, in se poskušala odločiti kaj natančno naj naredi. tega nikakor ni pričakovala, čeprav bi mogoče morala, shadowland je bil navsezadnje dobesedno prepojen z lovci. narahlo je zavzdihnila, nato pa z mirnimi koraki nadaljevala svojo pot ter elegantno smuknila skozi vhod, v notranjost ruševin. "marcial?" je vprašala takoj ko so njene oči trčile v znano postavo, pri čemer je seveda pazila, da je bil njen glas poln presenečenja. "kaj pa ti tu?"